Ta božji dar in dragulj narave, ki so ga do konca 15. stoletja poznali le Inki in Azteki, je s španskimi čezoceanskimi mornarji prečkal “veliki lužo”, se razširil po vsej Evropi in počasi postal del našega vsakdana.
Paradižnik upravičuje svoje ime, saj je za človeško telo bogat s koristnimi sestavinami, vitamini, minerali, pa tudi s številnimi antioksidanti. Je edinstven vir dragocenega ksantofila, beta karotena, likopena, vitamina C in kalija.
V Srbiji paradižnik gojijo na 8–10.000 ha, s povprečnim pridelkom do skromnih 20 t/ha in predvsem na odprtem polju. Manjši del teh površin predstavlja pridelava v zaprtih prostorih, ki velja za najintenzivnejši način pridelave. S prvimi dnevi pomladi, medtem ko se večina ljudi tega sploh ne zaveda, se prav ta pridelava močno segreje. Paradižnik od semena do ploda v zgodnjem pridelovalnem ciklu potrebuje več kot 100 dni. Tako naši najbolj pridni kmetje v teh dneh, kljub številnim težavam, povezanim s trenutnimi prepovedmi obrezovanja, še vedno v rastlinjakih negujejo predvsem zgodnje rastline paradižnika. Večinoma so ukoreninjene in zrele za rodnost, verjetno sredi maja. To toplotno ljubečo rastlino, zlasti za zgodnjo pridelavo, je treba gojiti v dveh fazah. Prva je pridelava sadik, in če je dan znan na hektar, se pridelek paradižnika pričakuje na sadiko. Torej, v fazi pridelave sadik paradižnik pripravi skoraj polovico celotnega pridelka, drugo polovico pa v obdobju ukoreninjenja na stalnem mestu.
Optimalna svetloba, temperatura, čist zrak, pravočasna zaščita pred boleznimi in škodljivci ter hranila imajo ključen vpliv na rast in razvoj rastlin paradižnika. Pridelovalci imajo najbolj neposreden vpliv na zadnja dva dejavnika (zaščita in prehrana) in s tem na vitalnost gojenih rastlin. Bolj vitalne kot so rastline, bolj gotovo se bo manifestiral genetski potencial, običajno gre za hibride paradižnika, zato je mogoče pričakovati visok pridelek in odlično kakovost plodov. Plodovi morajo poleg ustreznih organoleptičnih lastnosti (v katerih uživajo vsa čutila) izpolnjevati tudi zakonske predpise (EU, ZDA, Rusija) glede dovoljenih ostankov pesticidov in hranil. Kljub velikim izzivom v pridelavi, kot so podnebne, ekonomske, demografske in druge spremembe, nekatere nove bolezni (bronasti virus – TSWV) in škodljivci (paradižnikova molja – znana Tuta absoluta), mnogim pridelovalcem uspe doseči vrhunske rezultate in donose, ki so 8-krat višji od povprečja. Te rezultate dosegajo s pravilno uporabo pesticidov Agromarket in hranil Fitofert ter s skromno pomočjo strokovne službe Agromarket.
