{"id":9878,"date":"2026-03-04T17:56:00","date_gmt":"2026-03-04T17:56:00","guid":{"rendered":"https:\/\/fitofert.com\/biostimulatorji-huminske-in-fulvinske-kisline\/"},"modified":"2026-03-04T17:56:06","modified_gmt":"2026-03-04T17:56:06","slug":"biostimulatorji-huminske-in-fulvinske-kisline","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/biostimulatorji-huminske-in-fulvinske-kisline\/","title":{"rendered":"BIOSTIMULATORJI – HUMINSKE IN FULVINSKE KISLINE"},"content":{"rendered":"

[vc_row type=”in_container” full_screen_row_position=”middle” scene_position=”center” text_color=”dark” text_align=”left” overlay_strength=”0.3″ shape_divider_position=”bottom”][vc_column column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_column_text]<\/p>\n

O aminokislinah in njihovem pomenu smo \u017ee govorili. Poleg njih sta za pravilno rast in razvoj rastlin potrebni \u0161e huminska in fulvinska kislina, ki nista ni\u010d manj pomembni za rastlinski svet. <\/em><\/p>\n

Huminske in fulvi\u010dne kisline se nahajajo v humusu, so njegov sestavni del in imajo zelo koristen in spodbuden u\u010dinek na rastline. Za za\u010detek kratek pregled same definicije humusa. <\/em><\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row type=”in_container” full_screen_row_position=”middle” scene_position=”center” text_color=”dark” text_align=”left” overlay_strength=”0.3″ shape_divider_position=”bottom”][vc_column column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_column_text]Humus<\/strong> je rodovitna prst, ki se nahaja na povr\u0161ini zemeljske skorje, z majhno debelino, obi\u010dajno nekaj decimetrov. Sestavljena je iz me\u0161anice organskih in mineralnih snovi s prisotnostjo bakterij. Pri razgradnji izumrlih rastlinskih in \u017eivalskih ostankov nastane zelo pomembna organska snov humus (lat. humus-\u010drna zemlja), ki je najpomembnej\u0161a za rodovitnost tal. Vsebnost humusa v tleh se z globino zmanj\u0161uje, njegova rodovitnost pa se zmanj\u0161uje, ko gremo globlje v tla. Za nastanek humusa traja od nekaj sto let do tiso\u010dletja, ker je proces humifikacije v naravi zelo po\u010dasen. Na celotnem planetu je povpre\u010dno 5 % humusa in ima razli\u010dne lastnosti. <\/p>\n

Organska snov, ki jo dodamo v zemljo v obliki organskega gnojila, reagira s spojinami, ki so \u017ee v tleh. Med to reakcijo nastanejo huminske snovi \u2013 velike molekule organske snovi s specifi\u010dnimi lastnostmi. Zmes, ki jo sestavlja 80\u201390 % humusne snovi in \u200b\u200b10\u201315 % manj\u0161ih stranskih produktov, ki nastanejo pri razgradnji organske snovi, imenujemo humus<\/strong> . <\/p>\n

Humus ve\u017ee dele gline in prahu v ve\u010dje strukturne agregate, s \u010dimer izbolj\u0161a vodno-zra\u010dno zmogljivost glinenih tal. Humus lahko ve\u017ee 5\u201310-krat ve\u010d vode kot glineni minerali in s tem pove\u010da absorpcijsko sposobnost tal. Ta lastnost humusa je pomembna za vse vrste tal, zlasti za pe\u0161\u010dena tla. <\/p>\n

Huminske snovi imajo veliko sposobnost vezave hranil v obliki, ki je dostopna rastlinam.<\/p>\n

V kemijskem smislu lahko huminske snovi razdelimo v tri skupine organskih snovi: huminske kisline, fulvi\u010dne kisline in humine.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row type=”in_container” full_screen_row_position=”middle” scene_position=”center” text_color=”dark” text_align=”left” overlay_strength=”0.3″ shape_divider_position=”bottom”][vc_column column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_column_text]\u0160tevilni stranski produkti razgradnje, kot so avksini, vitamini, nizkomolekularne kisline, ki nastanejo pri razgradnji organskih snovi (npr. jantarna kislina), aminokisline mikrobnega izvora, prav tako fiziolo\u0161ko vplivajo na rast rastlin. Te snovi so stimulatorji rasti in razvoja, poleg tega pa so vir kisika za rastline. \u0160tevilni poskusi so dokazali, da fulvinska in nekatere huminske kisline pozitivno vplivajo na rast rastlin in razvoj mikroorganizmov, zelo pomembno vlogo pa imajo tudi pri absorpciji \u017eeleza in drugih mikroelementov iz tal.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row type=”in_container” full_screen_row_position=”middle” scene_position=”center” text_color=”dark” text_align=”left” overlay_strength=”0.3″ shape_divider_position=”bottom”][vc_column column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_column_text]<\/p>\n

Biostimulatorji (spodbujevalci rasti)<\/h3>\n

Rastlinski biostimulatorji so razli\u010dne snovi naravnega izvora, ki se uporabljajo v kmetijstvu za izbolj\u0161anje rasti rastlin. Delujejo tako, da spodbujajo naravne procese v rastlini, ki izbolj\u0161ajo absorpcijo hranil, u\u010dinkovitost hranil, toleranco na abiotski stres in izbolj\u0161ajo kakovost pridelka. <\/p>\n

Biostimulatorji nimajo neposrednega u\u010dinka na rastlinske \u0161kodljivce in patogene, zato se ne \u0161tejejo za pesticide. Rastline, tretirane z biostimulatorji, niso manj napadene s strani \u0161kodljivcev, temve\u010d so manj izpostavljene neugodnim razmeram kot netretirane rastline, vendar je vpliv \u0161kodljivcev in patogenov na tretirane rastline manj\u0161i zaradi bolj\u0161ega privzema hranil, prenosa hranil in njihove uporabe ter hitrej\u0161ega okrevanja po po\u0161kodbah, ki jih povzro\u010dijo morebitni abiotski stresi (Calvo, 2014). <\/p>\n

Biostimulatorji, ki se uporabljajo v kmetijstvu, se delijo na: inokulante mikroorganizmov, huminske kisline, fulvi\u010dne kisline, beljakovinske hidrolizate in aminokisline ter izvle\u010dke morskih alg.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row type=”in_container” full_screen_row_position=”middle” scene_position=”center” text_color=”dark” text_align=”left” overlay_strength=”0.3″ shape_divider_position=”bottom”][vc_column width=”1\/2″ column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_column_text]Huminske snovi so snovi, ki nastanejo s fizikalno, kemijsko in biolo\u0161ko humifikacijo biomolekul. Pribli\u017eno 80 % celotne vsebnosti ogljika (C) in 60 % ogljika (C), raztopljenega v vodi, je sestavni del humusne snovi. Huminske snovi igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju rodovitnosti tal in s tem vplivajo na pridelavo in gojenje rastlin. <\/p>\n

Po Pena-Mendez et al. (2005) so huminske snovi razdeljene v tri skupine: huminska kislina, fulvinska kislina in humin. Huminska in fulvinska kislina predstavljata huminske snovi, ki so topne, medtem ko je humin netopna huminska snov, tj. humin velja za sol huminskih kislin. <\/p>\n

Kemijska struktura huminskih snovi je zelo kompleksna in je odvisna od njihovega izvora. Glavni elementi, ki sestavljajo huminsko in fulvi\u010dno kislino, so ne glede na izvor ogljik 52-60 %, vodik 3-4 %, kisik 32-38 %, du\u0161ik 4-5 % in \u017eveplo 0,4-0,6 %. <\/p>\n

Huminske kisline<\/strong> izbolj\u0161ujejo rodovitnost tal, spodbujajo rast rastlin in odpornost proti boleznim. Vsebujejo pribli\u017eno 56 % ogljika (C) in so temno rjave do \u010drne barve. <\/p>\n

Fulvinska kislina<\/strong> vsebuje manj ogljika (C), okoli 34 %, in je rjave do rde\u010dkaste barve. Vsebuje ve\u010d kislinskih funkcionalnih skupin, zlasti -COOH. Skupna kislost fulvinske kisline (900\u20131400 mmol\/100 g) je veliko vi\u0161ja od skupne kislosti huminske kisline (400\u2013870 mmol\/100 g) (Pena-Mendez et al., 2005).[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″ column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” top_margin=”20″ tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_single_image image=”9885″ img_size=”full” css=”” parallax_scroll=”no” woodmart_inline=”no”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row type=”in_container” full_screen_row_position=”middle” scene_position=”center” text_color=”dark” text_align=”left” overlay_strength=”0.3″ shape_divider_position=”bottom”][vc_column column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_column_text]V primerjavi s huminsko kislino fulvinska kislina omogo\u010da la\u017eji prenos hranil skozi koreninske membrane rastlin, dlje \u010dasa ostane v slanih tleh in prena\u0161a \u0161ir\u0161i razpon pH vrednosti tal. Zato velja, da fulvinske kisline vplivajo na korenine, huminske kisline pa na steblo in nadzemne dele rastlin. <\/p>\n

Zaradi svoje molekularne strukture huminske snovi zagotavljajo \u0161tevilne prednosti pri gojenju rastlin. \u0160teje se, da imajo huminske snovi klju\u010dno vlogo v odnosu med tlemi in rastlino, saj omogo\u010dajo prenos hranil, izmenjavo ogljika in kisika med rastlino in tlemi, spodbujajo zadr\u017eevanje vode, prepre\u010dujejo izhlapevanje vode iz tal in vplivajo na razvoj mikroorganizmov v tleh. <\/p>\n

Danes se v kmetijstvu uporabljajo razli\u010dni derivati \u200b\u200bhuminske kisline, pa tudi huminske snovi na splo\u0161no. Uporabljajo se za izbolj\u0161anje rasti rastlin in odpornosti na abiotski stres, torej za pove\u010danje pridelka gojenih polj\u0161\u010din. <\/p>\n

Izvedene so bile raziskave, v katerih je bil dokazan pozitiven vpliv huminske kisline na pridelek in kakovost pridelkov v za\u0161\u010ditenih prostorih in na prostem. Po Befrozfarju in sod. (2013) se je pridelek kumar pove\u010dal s foliarno uporabo huminske kisline, medtem ko se je pridelek olja na hektar bazilike pove\u010dal z uporabo huminske kisline s fertirigacijo. Po Karakurtu in sod. (2009) je uporaba huminske kisline pri ekolo\u0161ko pridelanih paprikah pove\u010dala skupni pridelek, zgodnji pridelek, povpre\u010dno te\u017eo plodov, koli\u010dino topnih sladkorjev, reducirajo\u010dih sladkorjev in vsebnost klorofila b. Uporaba fulvi\u010dne kisline pri gojenju kumar je pove\u010dala \u0161tevilo cvetov na rastlino (Rauthan in Schnitzer, 1981), pa tudi pridelek koruze v su\u0161nih razmerah.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row type=”in_container” full_screen_row_position=”middle” scene_position=”center” text_color=”dark” text_align=”left” overlay_strength=”0.3″ shape_divider_position=”bottom”][vc_column column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_column_text]V ponudbi gnojil FITOFERT<\/strong> so poleg biostimulantov (Humiflex, Humistart, Humisuper Plus)<\/strong> tudi IZDELKI HUMI-FULVI:<\/strong><\/p>\n

FITOFERT FULVIMAX 80<\/strong> je pripravek v obliki vodotopnega pra\u0161ka z visoko vsebnostjo fulvi\u010dnih kislin. Uporablja se predvsem v zgodnjih fazah koreninskega sistema, njegovo delovanje pa vpliva na pove\u010dano mobilizacijo in absorpcijo fosforja.<\/p>\n

FITOFERT HUMIFLEX 24<\/strong> je bolj koncentrirana formulacija FITOFERT HUMIFLEX. Uporablja se po fazi ukoreninjenja, z fertirigacijo 10-20 l\/ha ali foliarno 0,1-0,2%.<\/p>\n

FITOFERT HUMIMAX 80<\/strong> je formuliran v obliki vodotopnega pra\u0161ka z visoko koncentracijo huminskih kislin. Uporablja se po fazi ukoreninjenja, med rastno sezono s fertirigacijo 3-10 kg\/ha ali foliarno 0,05-0,1%.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row type=”in_container” full_screen_row_position=”middle” scene_position=”center” text_color=”dark” text_align=”left” overlay_strength=”0.3″ shape_divider_position=”bottom”][vc_column width=”1\/2″ column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″ column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_column_text]<\/p>\n

Mojster in\u017e. kmetijstva Bojana Stankovi\u0107<\/p>\n

Strokovna storitev prehrane rastlin podjetja Agromarket<\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[vc_row type=”in_container” full_screen_row_position=”middle” scene_position=”center” text_color=”dark” text_align=”left” overlay_strength=”0.3″ shape_divider_position=”bottom”][vc_column column_padding=”no-extra-padding” column_padding_position=”all” background_color_opacity=”1″ background_hover_color_opacity=”1″ column_shadow=”none” column_border_radius=”none” tablet_text_alignment=”default” phone_text_alignment=”default” column_border_width=”none” column_border_style=”solid”][vc_column_text] O aminokislinah<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":9883,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[68],"tags":[],"class_list":["post-9878","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-trenutne-terapije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9878","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9878"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9878\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9968,"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9878\/revisions\/9968"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9883"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9878"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9878"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/fitofert.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9878"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}